139 - Direktorji za službo in življenje duhovnikov

Pojav »sekularizacije«, to je usmeritve življenja zgolj na horizontalno raven s tem, da puščamo ob strani ali podcenjujemo pomen vere in presežne razsežnosti življenja, čeprav se ne izogibamo pogovora o njej, je že desetletja izziv za vse kristjane brez izjeme. Zato morajo tisti, ki imajo po Božjem naročilu nalogo voditi Cerkev, zavzeti do tega dejstva jasno stališče. Ena izmed najznačilnejših posledic je opustitev verske prakse bodisi z zavračanjem verskega izročila (depositum fidei), kakor ga avtentično razlaga cerkveno učiteljstvo, bodisi avtoritete in vloge posvečenih služabnikov, ki jih je Kristus poklical (Mr 3,13–19) za sodelavce pri načrtu odrešenja in k poslušnosti vere (prim. Sir 48,10; Heb 4,1–11; Katekizem katoliške Cerkve, št. 144 sl.). Takšna oddaljitev od vere je kdaj zavestna, drugič pa jo povzročijo varljive navade, ki jih sproži prevladujoča kultura z izrecnim namenom razkristjanjenja civilne družbe.