374

Poem Lirična komorna igra o ranljivosti, razočaranju in želji. Melanholična empatija se povezuje s prozaično nežnostjo. Tu dobimo vpogled v občutke, hrepenenja in strahove, ki se nam včasih zdijo nenavadni, predvsem pa nenavadno znani. Stefan Feinig o knjigi: "Potegnem številko iz avtomata in čakam, da se prikaže na ekranu, ki me napoti k nekim vratom … Kar sledi, je ta zgodba.“ Neprizanesljiva in jedka kritika brezposelnega nad družbo in sistemom, ki človeka omejita na golo številko. "Stefan Feinig zlije obremenjujoče lirsko pripovedovanje v strogo literarno obliko, v kateri ponavljajoča se številka 374 postane grozeči korzet." Gabriele Russwurm-Biro