doma/daheim

Na poti h koroškim Slovenkam in Slovencem „Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo,” je dejal veliki Florjan Lipuš. Samo od jezika je odvisno, kako bo šlo koroškim Slovencem in Slovenkam v prihodnosti. Pedagog Mirko Wakounig to pove manj poetično, ampak čisto konkretno: „Zares me zelo skrbi, da je rezultat znanja slovenščine, pri otrocih, ki so štiri leta obiskovali dvojezično ljudsko šolo, tako pičlo. Bojim se za jezikovno kompetenco prebivalstva." Wakounig je eden od 45-ih koroških Slovencev in Slovenk, ki sem jih obiskal v Podjuni, Rožu in na Zili, v Celovcu, Gradcu ali na Dunaju. Po mojem mora kritični fotograf, ki svoj posel jemlje resno, opraviti tudi nenapisana naročila. Tako je nastala ideja o obsežni fotografski monografiji in razstavi o tisti skupini prebivalstva, ki je bila od preteklih političnih sistemov tako zasramovana. 45 čudovitih zgovornih in informativnih srečanj s koroškimi Slovenkami in Slovenci. /Domovina je nekaj zelo intimnega, nekaj, kar imaš v kosteh, obenem pa je zelo hlapljivo. (...) Koroška slovenščina je bistven del mene; to nima nič opraviti s ponosom, veliko pa z dostojanstvom. Katja Gasser /Ta knjiga dokumentira časovni prelom na Koroškem. Ne iz notranjega samoogledovanja slovenske narodne skupnosti, temveč iz sočutnega pogleda avtorja Karlheinza Fessla, ki sega daleč preko fotografskega in ujame tako tudi košček življenjskega občutenja, celo duše. To je samoumevnosti življenja in čutenja v dveh kulturah in jezikih, ki se zrcali v 45 portretih. Hanzi Tomažič /Ni domovine brez bolečine. Lepota je v njej vgrajena. Posebna pokrajina, iz katere izhaja bogata vrsta ustvarjalnih nadarljenosti in v zadnjem času celo literarni nobelovci in škofje. Boleča lepota torej: Ta fotografska knjiga pripoveduje o njej. Hubert Patterer