Je čas prihoda in je čas slovesa

“Med pisanjem te knjige sem se včasih vprašala, ali je dopustno in ali ni morda preveč predrzno, da človek hoče napisati tolažilno knjigo za žalujoče. To je podvig, ki bi bil človeško gledano obsojen na neuspeh, ko bi se pri tem zanašala samo na človeški razmislek in besede. Nihče namreč ne more izmeriti, kaj trpi žalujoči, kaj premleva v sebi, kakšno želo ga nenehno skeli.“