Kakor trepeča zemlja

365 misli o smislu bolečine Človek je kakor trpeča zemlja. V življenje se rodi s krikom, ker je odtrgan od toplote materinega telesa, ob koncu svojih dni pa ugaša in prosi več luči. Toda človek, ki ga trga bolečina, se odpre življenju in sprejme vsa njegova semena upanja, kakor se razpoči zemlja, v katero se je zažrl ugriz vročine, da bi prejela svežino prvega dežja. Za neverujočega je bolečina usodnost, zakon življenja, ki se mu človek ne more podvreči. Za verujočega, ki zre k nebesom, pa bolečina zahteva odgovor, popolnoma oseben odgovor. Pa vendar - naj še tako razširja in dviga svoje roke, bo mar mogel kdaj zajeti nedoumljivo skrivnost neskončnega? "Samo oči, ki so jokale, zmorejo videti nekatere stvari." (Wilhelm Mühs)