Varuhi izročila

Varuhi izročila  Naša kulturna dediščina v dobrih rokah Ohranjanje spomina na pretekle čase je človek že od nekdaj ponotranjil in tako omogočil pomembno razumevanje za okoliščine in razmere, v katerih so živeli naši predniki. Knjiga se posveča dolgi vrsti širši javnosti neznanih varuhov in varuhinj izročila slovenske ljudske kulturne dediščine, ki brezplačno in brez javnih podpor na različnih področjih celotnega s Slovenci poseljenega območja (Slovenija, Furlanija, Koroška, avstrijska Štajerska, severna Hrvaška, Porabje) ohranjajo izročilo in ga posredujejo mlajšim generacijam. Pustni liki, cvetnonedeljske butare in potice, mlaji in majenca, poletni venčki in šopki, slovensko morje, etnološki muzeji in zbirke, tradicionalne obrti in veščine, Kraška ohcet, ziljsko štehvanje … in zgodbe ljudi, ki ohranjajo to bogato dediščino in živijo zanjo. V devetih tematsko zaokroženih poglavjih z več kot 400 fotografijami in drugimi ilustracijami. Iztok Ilich, rojen 1947 v Mariboru, publicist, urednik in prevajalec, se z zapisi predvsem o knjigah in založništvu ter o nekaterih drugih vprašanjih s področja kulturne zgodovine in etnologije že več kot štirideset let oglaša v slovenskih časnikih in revijah ter v programu Ars osrednjega slovenskega radia. Tem temam je med drugim posvetil monografijo o zgodovini pisav, tiska in posebej slovenske knjige „Pota knjige“ (2004, 2006) in leksikon „Knjiga“ (2007), oris delovanja pisatelja in urednika Frana Saleškega Finžgarja za Mohorjevo založbo „Mohor in Korotan“ (2011) ter zbirko štirinajstih portretov za razvoj slovenskega jezika in književnosti zaslužnih vzornikov, svetovalcev in urednikov od Primoža Trubarja do Petra Božiča „Bili so mentorji“ (2013). Leta 2012 je za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva prejel Schwentnerjevo nagrado.