Zamrznjene besede

NOTA VERBUM, SIGNA MISTERIUM – Zapiši besedo, zapečati skrivnost! To pravilo, ki prihaja iz visokega srednjega veka, je namenjeno vsem tistim, ki bi z lučjo uma radi »odpečatili« sporočila velikih glasov preteklosti ali da bi jih, kot pravi renesančni mojster François Rabelais, sklatili z neba kot »zamrznjene besede«. Tej želji, tej radovednosti, tej bitni lakoti streže veda, ki se imenuje hermenevtika, v njej pa se lahko prepozna tisti, ki je nenehno na poti: od Danteja in Tomaža Akvinskega preko Rabelaisa in Descartesa tja do Kierkegaarda, Bergsona, Teilharda – in Prešerna. Takšna je »lekcija« pisatelja – kakršno je prejel, tako jo sporoča dalje. Ne samo kot razlago, temveč kot nauk, ki te še bolj zlakoti, ko te nasiti, podobno kot rasteš v modrosti, kadar jo izvršuješ. S teboj pa naj bi rasla tudi doba, ki ni samo zanikanje poprejšnje, temveč vznik v »tretjo«, ki je hkrati nova in stara, navzoča v razodetju, dejavna kot simbol.