Zlato pismo
duhovna-rast

Zlato pismo

Avtor: Vilijem Teoderiški

RAZPRODANA! Prevod: p. Stanislav Capuder Spremna beseda: opat dr. Anton Nadrah Uvod: p. Janez Hollenstein Oblikovanje, ilustracije in prelom: Studio Visio d.o.o. Fotografije: Zvone Pelko Lektoriranje: prof. Vida Frelih Knjiga Zlato pismo je nastala kot pismo. Daljnega leta 1144,

4.50 ocen·ISBN 961-222-515-X
Format
Po naročilu · Pošljemo v 7–10 dneh
1
Brezplačna dostava
nad 30 €
Darilno zavijanje
brezplačno
14-dnevno vračilo
brez vprašanj

Specifikacije

Avtor
Vilijem Teoderiški
Založba
Družina
Jezik
slovenščina
ISBN
961-222-515-X

Iz uvodnih besed

RAZPRODANA! Prevod: p. Stanislav Capuder Spremna beseda: opat dr. Anton Nadrah Uvod: p. Janez Hollenstein Oblikovanje, ilustracije in prelom: Studio Visio d.o.o. Fotografije: Zvone Pelko Lektoriranje: prof. Vida Frelih Knjiga Zlato pismo je nastala kot pismo. Daljnega leta 1144, torej pred 860 leti je bilo napisano na pergament. Njegov pisec Viljem Teodoriški je bil menih, duhovni voditelj, ki je mladim menihom v duhovno spodbudo napisal pismo z napotki o duhovnem življenju. Veliko kasneje so to pismo začeli izdajati v knjižni obliki z naslovom Zlato pismo. »Zlato pismo spada med srednjeveška mojstrska dela, ki še danes zaslužijo našo pozornost,« je v spremni besedi v slovensko izdajo napisal stiški opat dr. Anton Nadrah. P. Janez Hollenstein branje Zlatega pisma primerja s plezanjem na goro. Avtor kot izkušen duhovni vodnik je prvi v navezi, »ves zaljubljen v lepoto strmega vzpona«, drugi v navezi pa so mladi menihi in drugi začetniki, ki si sami »v opremi duhovnega plezalca«, ne upajo naprej, zato pri duhovnem vzponu na Božjo goro zaupajo izkušenemu vodniku. Tudi slovenski prevod te duhovne in kulturne mojstrovine, ki nosi pečat meniškega srednjeveškega sveta, v našo postmoderno kulturo 21. stoletja je svojevrsten podvig, ki ga je odlično opravil kartuzijan p. Stanislav Capuder. Kot je zapisal v Pojasnilu bralcu, je bilo pri tem potrebno »zakoračiti na drugi breg« in se soočiti »z drugačnostjo jezika, misli in življenja«.